Odlično načrtovana oglaševalska akcija
3 09 2008Primer odlično načrtovane oglaševalske akcije, ki sem jo zasledil na svoji strani UnderMuza. Kliknite na sliko za ogled originalne velikosti.
Kategorije : Internet
Primer odlično načrtovane oglaševalske akcije, ki sem jo zasledil na svoji strani UnderMuza. Kliknite na sliko za ogled originalne velikosti.
Pred kratkim sem sprejel odločitev, da je tista ura protega časa, ki mi še ostane na dan občutno predolga in dolgočasna, tako da sem začel delati na novem projektu. Poimenoval sem ga obisk.si, ker ta naslov idealno opisuje projekt, po drugi strani pa mi je uspelo registrirati domeno, ki si jo lahko vsak izredno hitro zapomni.
Projekt delam že kar nekaj časa in je skoraj končan, zato sem se odločil, da je prišel čas, ko lahko javnost končno obvestim o novi spletni strani, ki prihaja v začetku septembra. Gre za popolnoma brezplačen servis za promocijo spletnih strani, ki bo na vašo spletno stran pripeljal množico novih obiskovalcev. Za kaj točno gre in na kakšen način bom to dosegel seveda ne bom povedal. Boste lepo počakali do septembra in preizkusili sami. Omeniti velja še, da ne bo nobene omejitve kakšno stran boste lahko vključili v sistem. Stvar je namenjena vsem od mini domačih strani, blogov, pa vse do velikih portalov.
Če vas stvar vsaj malo zanima, vas vabim da se vpišete na obisk.si, in si zagotovite ekskluzivno povabilo na stran takoj ko bo odprta. Vsi, ki se boste prijavili še pred uradnim odprtjem strani boste ob otvoritvi tudi nagrajeni.
Ker me ljudje neprestano sprašujejo kako odpreti porte ne njihovih routerjih, večinoma za uporabo eMule in torrent klientov, in ker sem zadnjič našel odlično stran na to temo, sem se odločil napisati nekaj o tem. Kot prvo, če boste sami hoteli kaj poiskati, vam bo koristil podatek, da se tej stvari reče port forwarding. Kot vam je verjetno že jasno, domači routerji služijo predvsem za to, da lahko na eno internet povezavo priključite več računalnikov. S tem pa pridobite tudi cel kup problemov in glavni je ta, da router, ki je posrednik med internetom in vsemi računalniki v vašem domu, sam od sebe ne more vedeti, na kateri računalnik naj posreduje podatke, ki jih prejme iz interneta. V nadaljevanju bom poskusil čimbolj enostavno pojasniti, za kaj sploh gre, če pa vas zanima samo kako čimprej nastaviti vaš router, poreskočite na dno besedila.
Za standardne stvari kot so spletne strani, e-pošta in podobno je to lahko rešeno, ker router ve kateri računalnik je zahteval določen naslov, tako da podatke vrne tistemu, ki jih je zahteval.
Potem so tukaj programi, kot je naprimer messenger, ki večino časa ne zahtevajo nobenih informacij, jih pa lahko v vsakem trenutku dobijo. Ko vam bo nekdo poslal sporočilo, bo njegov messenger takoj poslal podatke na vaš naslov. Ti podatki potem pridejo do routerja, ki pa nima pojma komu jih sedaj posredovati, saj jih ni zahteval noben od vaših računalnikov. Zato router potrebuje port forwarding. Ko vas je nekdo kliknil na messengerju je s tem poslal podatke na določen port in vi morate routerju povedati, da vse kar bo prejel na ta port je namenjeno računalniku (recimo) v dnevni sobi in naj podatke posreduje tja. Večina vas je sedaj verjetno malo zmedenih, ker nihče ni nikoli nastavljal port forwarding za messenger, ampak je stvar vseeno delovala. To pa zato, ker ta program uporablja uPNP. Gre za zelo uporabno stvar, ki programom omogoča, da sami nastavijo port forwarding. Če to prenesem v prakso messengerja, to pomeni da ko zaženete program, se ta poveže na vaš router in odpre port, ki si ga sam izbere. Zato messenger deluje, brez da bi morali sami konfigurirati router.
In počasi pridemo do tistih zlobnih programov, za katere moramo vse nastaviti ročno. Tak je recimo eMule, ki ga bom vzel za primer. Enako velja za vse ostale torrent kliente in podobno. Nisem se nikoli preveč zanimal za to kako eMule deluje, ampak na splošno mi je jasno. Ko začnete downloadati neko datoteko bo program poiskal ljudi, ki so trenutno online in od njih zahteval, da vam začnejo pošiljati podatke. Seveda je to od njih pred vami zahtevalo že 1000 drugih in nazaj dobite odgovor, da bo podatke poslal najprej tistim pred vami. Po domače se postavite v vrsto. Do tukaj je router lahko vse ugotovil sam, ker ste vse podatke, ki ste jih dobili v istem trenutku tudi zahtevali. Ampak sedaj stojite v vrsti in dejansko ne veste kdaj vam bo kdo od morja ljudi na internetu začel pošiljati tisto datoteko, ki jo downloadate. Podatke od nekoga lahko začnete prejemati v vsakem trenutku, zato mora biti router pripravljen, ko bo začel prejemati nekaj na določen port, vse to posredovati na tisti računalnik, na katerem je zagnan eMule. Temu se reče port forwarding (posredovanje porta).
Vprašali se boste tudi, zakaj ti programi ne uporabljajo uPNP, tako kot messenger in sami nastavijo portov na routerju. V bistvu eMule sedaj že podpira uPNP, ampak nazadnje ko sem zadevo preizkušal (kakšen mesec nazaj), ni delovalo. Enako uPNP podpira tudi µTorrent, ampak meni pravtako ni delovalo, tako da imam vse nastavljeno ročno, vsaj vem da ne bo problemov. Microsoft je to v messengerju odlično rešil in stvar deluje praktično brez problemov, kar ekipi eMule očitno še ni uspelo.
Omeniti velja še, da vam bosta oba omenjena programa (eMule, µTorrent) delovala tudi brez port forwardinga ampak zelooo počasneje, tako da če imate LowID v eMule oz. tista puščica spodaj ni zelena, si le nastavite router, ker drugače boste čakali celo večnost. Enako velja za torrente, čeprav se tam pozna manj, ampak če imate dobro internetno povezavo, jo verjetno želite izkoristiti.
Pozorni morate biti tudi, če boste eMule naložili na več računalnikov, da nastavite za vsakega drugačen port. Ampak to vam tako ali tako odsvetujem, ker vam bo večina routerjev za domačo uporabo slej ko prej “zaštekala”. Če nimate malo bolj napredne naprave (recimo 200€+ nov) in vas ne veseli ravno vsak dan resetirati routerja, vam odsvetujem uporabo več P2P programov (eMule, torrent) naenkrat. Ampak včasih enostavno ne gre z enim, vem. Pač nočeš, da sestra vidi ves porn, ki se downloada, ampak pustimo to…
In kako nastavim port forwarding…
No tukaj končno pridem do tiste super strani, ki sem jo odkril zadnjič. Imenuje se PortForward.com, na njej pa boste našli navodila za nastavitev port forwardinga praktično za vse routerje, ki so v množični uporabi. Ko boste spodaj kliknili na link, se vam najprej prikaže seznam vseh routerjev. Najdete svojega in kliknete nanj. Potem se vam odpre seznam programov za katerega želite odpreti porte. Kliknete na program in dobite podrobna navodila (s slikami!), kako nastaviti vaš router za željen porgram.
!!!ODPRI SEZNAM ROUTERJEV NA PortForward.com!!!
Če je kdo mogoče opazil nisem niti enkrat uporabil besede usmerjevalnik, kar je slovenski izraz za router, ker ne odobravam prevajanja takih besed. To povzroči več škode kot koristi, že če pogledamo ta primer, ko slišiš router točno veš kaj je to. Če pa slišiš usmerjevalnik, pa nimaš pojma za kaj se gre, če ne veš da je to mišljeno v povezavi z računalniškim omrežjem. Ampak slavisti, ki si to izmišljujejo itak živijo v svojem svetu.
Danes sem se odločil, da na svoj nov računalnik na katerem imam nameščene Windows XP 64bit, naložim Live Messenger. Grem na messenger.msn.com, potegnem dol in poženem. Namesto namestitve pa dobim prijazno sporočilo, da Windows XP 64bit in 2003 server nista podprta. Mislm, wtf?! Oba programa sta produkt istega podjetja, kako si potem to predstavljajo? Ampak to sploh ni bistvo, najbolj zanimivo je to, da vsaka bedarija, ki dela na 32 bitih dela tudi na 64 bitnem procesorju, razen seveda Live Messenger.
Ker mi ni bilo niti malo jasno zakaj hudiča, en zabit messenger ne bi deloval na moji novi super mašini, sem se odločil to reč malo raziskat in hitro izvedel, da gre v resnici za še večjo neumnost, kot sem na začetku mislil.
Namreč, postopek namestitve izgleda nekako tako, da greste na messenger.msn.com, kliknete download in mislite, da ste dol potegnili Live Messenger. Ampak to ni res. V resnici ste dobili namestitveni program, ki vam bo poskusil namestit vso mogočo šaro, od toolbarov za internet explorer do nevem česa še, šele na koncu pa bo iz interneta potegnil tudi zaresno namestitev messengerja in jo pognal. In izkazalo se je, da ima probleme s 64 biti samo tisti prvi namestitveni program, ki v resnici sploh ne naloži messengerja ampak vam teži z namestitvijo nekih stvari, ki jih nihče ne rabi. Vse kar morate storiti, da program namestite na 64 bitih, je to da direktno dobite namestitev, ki jo sicer naloži originalni namestitveni program in jo ročno poženete. Na ta način preskočite prvi korak in stvar dela brez problema.
“Ročno” namestitev (ali kakorkoli bi se temu že reklo v slovenščini) pa lahko med drugim dobite tukaj. V search vpišite Live Messenger in zdownloadajte. Poženite in to je to, messenger na 64 bitih.
Se pa že v naprej opravičujem za vse napake in zmedeno pisanje, ampak nimam časa še enkrat preverjat teksta. Ura pri meni je že 4 zjutraj, tako da grem vsaj malo spat. Če vam še vedno ne uspe namestitev na 64 bitnem procesorju, preberite še enkrat. In ko spet pridete do sem in še vedno ne znate - še enkrat… in tako naprej.
Ob zadnjem neurju so na 24ur.com objavili fotke, ki so jih lahko poslali ljudje iz svojih krajev. No, na naslovnici se je znašlo tudi tole in tam ostalo kar nekaj ur (kliknite na sliko za povečavo):
Še komentar avtorja tega natega:
Ob današnjem nesrečnem neurju v naših krajih je proplus na spletni strani povabil obiskovalce naj brezplačno (!) posredujejo fotografije le-tega.
Brezplačnih priložnosti seveda ne gre zamuditi, zato smo spacali najbolj češko/očitno možno montažo tornada ter table za Kamnik in vse skupaj posredovali na specificirani naslov. Skorajda nisem verjel svojim očem, ko se je zadeva slabih 15 min kasneje pojavila v novici na prvi strani. Tam je z nekaj presledki, med drugim kot prva slika med tekstom, vztrajala slabe 4 ure, dokler se vendarle ni nabralo dovolj komentarjev pozornih obiskovalcev, ki so uredništvo opozarjali na očitno kozlarijo.
Ocenjevati tu ne gre ničesar, morda le opozorilo na stanje na slovenskem spletu, kjer je preverjanje virov in dejstev žal ni stalnica. Sploh če gre za novinarje najbolj brane in najbrž tudi vplivne spletne strani pri nas.
Hvala vsem, ki razmišljate s svojo glavo.
In hvala vsem, ki ste kritični do vsebin, ki nam jih servirajo mediji.
Hkrati tudi opravičilo in sožalje vsem, ki ste v tej tragediji utrpeli kakršnokoli škodo, iz takih zadev se ne gre norčevati.
Original najdete na 3delavnici.
Evo ga, naš projekt se je znašel tudi na CNN :).
Tukaj: http://tinyurl.com/58eodz
Pod biggest hope najdete:
“That we will develop technologies that help users extract relevant and meaningful information from noise.” - Andrej Nabergoj, CEO, Noovo
Moja povprečna sobota izgleda nekako tako, da se zbudim nekje od 12h - do 14h, če imam srečo je to že dovolj pozno, da prespim mačka od prejšnjega dne, potem do večera postopam po hiši in razmišljam kako sem skurjen, zvečer pa ponovno na pir in v nedeljo ponovi vajo.
No včeraj je bila zame popolnoma drugačna sobota. V petek sem pil kokto, in se odpravil domov že okrog polnoči, saj sem bil naslednji dan prijavljen na prvo slovensko PHP konferenco, ki se je odvijala na Inštitutu Jožefa Štefana. OK, kasneje sem imel to težavo, da do 2h nisem zaspal, ker telo enostavno ni navajeno v petek oditi spat prej kot bo 5h zjutraj, ampak pustimo sedaj to. Registracija udeležencev je bila napovedana za 8:30, tako da sem se od doma odpravil ob 8h zjutraj in se prvič zapeljal skozi na novo odprt tunel na koncu gorenjske avtoceste v Ljubljani. V službo grem namreč že en izvoz prej iz avtoceste, tako da je bilo to zame prvič in glede na to da našim gradbeniškim nategovalcem ne zaupam ravno najbolje, sem bil ves čas pozoren na to kdaj bo kaj priletelo iz stropa. To se ni zgodilo, tako da sem bil ob 8:30 že na inštitutu.
Po tem ko smo dobili vse papirje, kartice, majice, se je počasi začel uvodni govor za njim pa prvo predavanje z naslovom Razvoj PHP aplikacij v okolju Eclipse in sistem za nadzor različic kode Subversion, ki ga je imel Marko Štamcar iz podjetja Najdi.si d.o.o., pred tem pa je bil zunanji sodelavec Google Inc. Marko je tudi avtor spletne strani shrani.si, za katero mi je kasneje povedal, da jo je prodal podjetju za katerega sedaj dela. Predavanje je bilo kar v redu, čeprav vsebina ni bila ravno zame, bo pa zagotovo prav prišla kakšnemu začetniku.
Naslednji predavatelj je bil Gaj Capuder iz podjetja spletnaPOSTAJA d.o.o., ki nam je pod naslovom Lastna glava ali tuje znanje? predstavil prednosti in slabosti razvoja lastnega frameworka napram uporabi že obstoječih open source rešitev.
Po krajšem premoru za čike in kavo je nadaljeval Tit Petrič (Monotek d.o.o.) s predavanjem Abstrakcija kode od oblike, v katerem je primerjal obstoječe template engine, poudarek je bil na performancah, na koncu pa predstavil še svojo rešitev.
Sledilo je prvo predavanje, ki se je nekoliko oddaljilo od PHPja. Predaval je Matej Balantič (PRO PLUS d.o.o.), naslov pa je bil JavaScript “za ljudstvo”: MooTools. V bistvu naslov sam ža kar vse pove. Predstavitev MooTools pač.
Po tem nas je čakalo kosilo z ločenim junk in healthy foodom. Katerega je zmanjkalo uganite sami, jaz osebno sem se nažrl pice, potem pa malo podebatiral s poznanimi ljudmi, ki jih na takem dogodku nikoli ne manjka. V malo daljšo debato smo se zapletli jaz, Anže Žnidaršič in prvi predavatelj Marko Štamcar, kateremu sem malo namignil kaj bi Najdi.si lahko naredil s sistemom AdPartner, da bi bil boljši. Ja, malo pa moram zastopati tudi svoje intertese.
Po kosilu je nadaljeval Vuk Ćosić, ki sicer ni imel pripravljenega nobenega naslova predavanja, je pa pokazal kako izpeljati 45 minut dolgo predavanje brez, da bi sploh vedel kaj boš predaval. No, če veš za 15 minut predavanja, ostane ti jih pa še 30. Za nastop si vsekakor zasluži 5 (od 1 do 5 so bile ocene s katerimi smo lahko ocenjevali kvaliteto predavanj).
Iz malega zraste veliko - Zgodba o začetkih in izkušnjah pri delu v Domenci in na mimovrste=), je bil naslednji naslov v režiji Jugoslava Petkovića (Domenca). Zame osebno mogoče celo najbolj zanimivo predavanje, ker je bilo bolj podjetniško naravnano. Zelo dobra se mi je zdela primerjava natakarja in izdelovalca spletnih strani. Podjetja, ki se ukvarjajo z izdelavo spletnih strani po naročilu so tako kot natakarji. Iz meseca v mesec zaslužijo za plače, po nekaj letih dela pa nimaš drugega kot večletne izkušnje, pri prvih iz strežbe pri drugih iz izdelovanja spletnih strani, v nobenem primeru pa ti te izkušnje ne koristijo, razen če hočeš ponovno biti natakar oz. programer nekih spletnih predstavitev. Potrebno je vlagati v svoje produkte, svoje ideje, životarjenje iz meseca v mesec te ne pripelje nikamor. Vsekakor to kar jaz že ves čas govorim, samo da sem sedaj dobil dobro primerjavo z natakarjem.
Anže Žnidaršič (PRO PLUS d.o.o.) je nadaljeval s Test || die(); (beri: Test or die - v ne-geekovskem jeziku). Predavanje, katerega namen je bil predstaviti orodja za testiranje v PHPju. Nekatera od njih niti niso bila specifična za PHP, ampak so uporabna tudi za testiranje aplikacij narejenih v drugih jezikih. Strinjam se z načinom, ki ga izvaja PRO PLUS, kjer morajo razvijalci preden napišejo funkcijo napisati test case za njo, šele po tem dejansko kodo. Definitivno je to praksa o kateri bi morala razmisliti vsa resna podjetja, nenazadnje jo uporabljajo tudi podjetja kot je IBM.
Po krajšem premoru je sledil Denis Arh (Domenca) s predavanjem Izzivi za razvojnika hitro rastoče strani - Optimizacija kode in strežnika za zagotvaljanje scalability-ja in hitrega delovanja. Šlo je za to kako čimbolj “spimpat” Apache, PHP in podatkovno bazo, da zdržijo ogromne količine obiskovalcev spletnih stran. Kar 99.9% slovenskih spletnih strani tega zaradi naše majhnosti ne potrebuje. So pa izjeme.
Zadnje predavanje Kako zagotoviti čim boljšo uporabniško izkušnjo je imel Miha Ceglar (Renderspace d.o.o.). Naslov tukaj pove v bistvu vse.
Končalo se je z žrebanjem MacBooka, ki ga je prejel nevem kdo, ampak če bi ga jaz bi imel doma že 3 laptope. Še dobro, da ga nisem.
Za prvič je bilo super, na naslednje konference pa upam, da pride malo več pomembnih ljudi iz tega biznisa. Nekako sem imel občutek, da je polno obiskovalcev bolj hobi programerjev, ki se ukvarjajo z izdelavo manjših spletnih strani (beri: natakarji) v podjetjih, ki izdelujejo spletne strani, ali bolje rečeno spletne prestavitve drugim podjetjem. Moj predlog je, da si vsi taki čimprej poiščete podjetja, ki se ukvarjajo z resnimi stvarmi, pa boste do nasledje konference že znali veliko več.
Vsa predavanja iz konference si boste lahko ogledali na spletnis trani videolectures.net. Več informacij in upam, da v kratkem tudi slike, dobite na spletni strani konference www.phpkonferenca.si.
Danes oz. pozno včeraj smo za povabljene odprli spletno stran Noovo, na kateri delam zadnje čase (moji sodelavci pa že več kot eno leto). Stvar je zaenkrat dostopna samo s povabilom, tako da če si želite videti kaj zmore prva javna beta verzija ali pa samo kaj v službi počnem zadnje čase me kontaktirajte in vam pošljem povabilo. Samo če vas poznam seveda.
Vsi uporabniki Last.fm veste, da servis ponuja tudi nekatere plačljive storitve, med katerimi je tudi vaš osebni radio. Ob poslušanju zastonjskih radiev ali mp3jev iz vašega računalnika lahko vsako pesem dodate med svoje najljubše, vaš osebni radio pa potem predvaja samo pesmi iz tega seznama. Stvar je uporabna predvsem za vse, ki delate na računalnikih kjer recimo nimate dostopa do svojih mp3jev, pa bi vseeno radi poslušali svoje najljubše pesmi.
Točno to vam ponuja Last.fm loved tracks radio, vendar je storitev na voljo samo naročnikom. Obstaja pa način, kako pognati ta radio tudi, če ne plačujete naročnine. Stvar je zelo enostavna, vse kar morate storiti je, da, pobrišete cookije iz vašega browserja in nato odprete svoj profil (kot odjavljen uporabnik) . Na tej strani se potem nahaja predvajalnik vašega osebnega radia, ki se zažene avtomatsko.
Se pravi če uporabljate Mozilla Firefox morate storiti naslednje (predvidevam, da ste že uporabnik Last.fm, ker če niste itak ne bi brali do sem):
No pa se je zgodilo. Tako kot njegov predhodnik Bill Gates je tudi Steve Ballmer dobil en paket v glavo. Madžare je vznemirilo to, da je vlada z Microsoftom podpisala pogodbo za 1 letne licence za uporabo Microsoftovih produktov. Uporabljalo naj bi jih okrog 500.000 ljudi (javna uprava, fakultete…), cena ki jo bo država plačala pa znaša približno $150.000.000, kar pride $300 na osebo samo za eno leto. Tako nekako, video si pa oglejte spodaj.